NAPOTKI ZA GNOJENJE S HUMUSOM DEŽEVNIKOV

 

Sobne oz. balkonske lončnice gnojite glede na njihovo potrebo po hranilih. Rastline, ki cvetijo, rabijo več humusa kot zelene rastline. Za praproti in „zelenčice“  je dovolj čajna žlička na tri do štiri tedne, tudi odvisno ali so malo načete ali zdrave.  Pri drugih – po litru substrata, ki ga vsebujejo, tudi dodajte eno dobro čajno žličko na tri do štiri tedne. Za kakšen večji fikus ali rastline z bolj trdimi zelenimi listi potrebujejo dobro jedilno žlico humusa, nezahtevne rastline pa primerno manj. Če jih že dolgo niste gnojili, bodo hvaležne za vsako žličko. Tudi srednje velike palme ali yucatan potrebujejo malo več, kakšno jedilno žlico na tri do štiri tedne. Za plodovke v loncih, npr. čilije in paradižnike, je potrebna kakšna dobra jedilna žlica na 4 tedne. Najbolje je, če dodate humus h koreninam, ko sadike presadite v lonce.

Pri zeliščih pa je tako, da nekatera rabijo zelo dosti hranil, npr. bazilika, luštrek, pehtran, meta in peteršilj. Le-te je priporočljivo gnojit vsake 3 do 4 tedne (slaba jedilna žlica humusa je dovolj), za drobnjak, majoran, boreč, krebuljico, oregano in žajbelj pa je dovolj čajna žlička. Ostalih začimbnic ni treba gnojiti, lahko pa kdaj pa kdaj potresete humus okoli njih, ne bo jim škodilo. Še posebej,če jih gojite v loncih. Na vrtu razen za baziliko, luštrek in pehtran ni prave potrebe, ker zelišča potegnejo hranila iz vrtne zemlje. In če je ta dobra, ni prave skrbi.

Če boste dodali malo preveč humusa, rastlinam ne boste škodili. S kakšno žlico humusa preveč jih z njim ne moremo prekomerno pognojiti.

VRT:

Vermihumus dozirate glede na potrebe rastlin po hranilih,
– plodovke (bučevke, paradižnik, paprika in čiliji kapusnice, sončnice, jajčevci, krompir… ) in bazilika rabijo precej, (eno polno pest)
– korenje, hren, kolerabica, solata, jagode, pastinak, rdeča pesa… srednje veliko, (eno zvrhano jedilno žlico)
– trava, fižol, grah, večina začimbnic, blitva, špinača, portulak, topinambur, vrtna kreša, jesenska pesa… pa malo potresete okoli stebel

Če so rastline že posajene, gnojite okoli stebla – razrahljate zemljo in potresete humus, ter rahlo pograbite in pokrijete z zemljo. Če presajate sadike iz lončkov na vrt, dodate omenjeno količino humusa v sadilno jamico in z njim pokrijete korenine (čim več kontakta imajo korenine s humusum – tem bolje), zadelate z zemljo in dobro zalijete. Plodovke gnojite najbolje z zvrhano jedilno žlico humusa vsake štiri tedne, lahko tudi na tri tedne. Zelo dobro se obnese tudi kompostni čaj.
Če sejete rastline s srednjo potrebo po hranilih, potem je najbolje, da v sadilno rižo posipate humus (po občutku, ne premalo in ne preveč) in posejete semena.
Tudi tu velja, da rastlin s kakšno žlico humusa več nikakor ne morete pregnojiti.

Deževnik je prvi in ultimativni vrtnar na tem svetu. To poslanstvo mu je dodelila mati narava pred davnimi, davnimi časi … Je prava mala naravna tovarna, vse rastlinske odpadke in gnoj predela v naravni humus, v najboljšo zemljo. Oglejmo si njegovo delo pobližje: deževnik skrbi za obnavljanje zemlje in posledično za dobrobit rastlin. Ta čudodelnež nikoli ne spi (pozna le počitek brez spanja). Neutrudno zrači zemljo, njegovi izločki so polni različnih glinenih kompleksov, ki jo ohranjajo vlažno, najpomembnejši del njegovega poslanstva pa je zalagati rastline z najboljšim in najbolj popolnim naravnim gnojilom na planetu.

To so njegovi izločki, ki v pravem pomenu besede niso iztrebki kot v primeru drugih živali in človeka, temveč so nekaj veliko bolj kompleksnega. Deževniki namreč ne izločajo snovi, ki jih ne morejo prebaviti oz. predelati, temveč v svojih prebavilih iz organskih odpadkov in delčkov zemlje proizvajajo najkvalitetnejši humus in s tem vračajo zemlji, kar so ji rastline odvzele. Vse se porabi: narava v ne pozna koncepta odpadka oz. odpadek lahko postane samo nekaj, kar ji je preveč tuje. Deževnikovo črevesje je kemični laboratorij in tega laboratorija do danes še nihče ni uspel posnemati. Izločki poleg kompleksnih dušikovih, fosforjevih in kalcijevih spojin vsebujejo tudi glinene komplekse, encime, elemente v sledovih, povrhu pa še celo vrsto mikroorganizmov (od bakterij, plesni – gliv, enoceličarjev), ki zemljo oživijo in jih brez deževnikov ne znamo proizvesti. Zato je humus deževnikov dobil tudi ime živa zemlja ali živi humus.

Ne odkrivamo tople vode

Humus deževnikov se je načrtno proizvajal že v 70-ih letih, v zadnjih letih pa se ga povsod po svetu proizvaja vedno več, kot protiukrep posledicam umetnega gnojenja, saj so te vedno bolj vidne. Podnebne spremembe predstavljajo največjo posledico umetnega gnojenja, saj mineralna gnojila izredno negativno vplivajo na okolje po celem svetu.

Na žalost nas je masovna industrija z uspešnimi oglaševalskimi strategijami uspela prepričati, da gnojenje brez umetnih mineralnih gnojil ni mogoče, čeprav pri pridobivanju surovin za njihovo proizvodnjo siromašimo naravo, z njihovo uporabo pa celo uničujemo ekosisteme in zastrupljamo naša rodovitna tla. Učinek mineralnih gnojil je, torej, dolgoročno kontraproduktiven in z njihovo uporabo vzpostavljamo plenilski odnos do narave ter se vedemo samouničujoče. Na industrijsko obdelanih kmetovalnih površinah je danes komaj mogoče zaslediti deževnike, od včasih 200 do 300 na m2 jih je danes v povprečju le še od 2 do 10*. To je katastrofalna posledica uporabe umetnih gnojil, herbicidov, fungicidov in insekticidov.

Pragozd je največji dokaz, da umetnih gnojil ne potrebujemo. Pragozd je dom izredni raznovrstnosti rastlinskih vrst: drevesom, ki rastejo do neba, rastlinam neverjetno bujnih barv, sadežem, ki so bolj sladki od medu. Vse ta bogata raznovrstnost uspeva popolnoma brez umetnih gnojil. V 1 m2 gozda se nahaja povprečno 3000 deževnikov. Prav deževnik in gnojni črv sta glavna stebra najine podjetniške ideje. Nudita rešitev, ki popolnoma izloči potrebo po mineralnih gnojilih.

Naravno gnojilo

Metka skupaj z možem, iz ekološkega gnoja in rastlinskih odpadkov s pomočjo deževnikov prideluje najbolj naravno univerzalno ekološko gnojilo, ki je 100 % humus deževnikov. Vermipur je sinonim za zdravo in trajnostno gnojenje, izredno primerno za ekološko pridelavo. Hrani resurse, ne ogroža prehranjevalne verige in varuje ekosisteme. Njun moto se glasi: zdrava zemlja, zdrave rastline in živali, zdravi ljudje.

Več na: https://maribor24.si/lokalno/stirih-letih-90-udelezencev-programa-pvsp-za-problemsko-obmocje-na-mra/

OBEN