Humus deževnikov se je načrtno proizvajal že v 70-ih letih, v zadnjih letih pa se ga povsod po svetu proizvaja vedno več, kot protiukrep posledicam umetnega gnojenja, saj so te vedno bolj vidne. Podnebne spremembe predstavljajo največjo posledico umetnega gnojenja, saj mineralna gnojila izredno negativno vplivajo na okolje po celem svetu.
Na žalost nas je masovna industrija z uspešnimi oglaševalskimi strategijami uspela prepričati, da gnojenje brez umetnih mineralnih gnojil ni mogoče, čeprav pri pridobivanju surovin za njihovo proizvodnjo siromašimo naravo, z njihovo uporabo pa celo uničujemo ekosisteme in zastrupljamo naša rodovitna tla. Učinek mineralnih gnojil je, torej, dolgoročno kontraproduktiven in z njihovo uporabo vzpostavljamo plenilski odnos do narave ter se vedemo samouničujoče. Na industrijsko obdelanih kmetovalnih površinah je danes komaj mogoče zaslediti deževnike, od včasih 200 do 300 na m2 jih je danes v povprečju le še od 2 do 10*. To je katastrofalna posledica uporabe umetnih gnojil, herbicidov, fungicidov in insekticidov.
Pragozd je največji dokaz, da umetnih gnojil ne potrebujemo. Pragozd je dom izredni raznovrstnosti rastlinskih vrst: drevesom, ki rastejo do neba, rastlinam neverjetno bujnih barv, sadežem, ki so bolj sladki od medu. Vse ta bogata raznovrstnost uspeva popolnoma brez umetnih gnojil. V 1 m2 gozda se nahaja povprečno 3000 deževnikov. Prav deževnik in gnojni črv sta glavna stebra najine podjetniške ideje. Nudita rešitev, ki popolnoma izloči potrebo po mineralnih gnojilih.
