Deževnik je prvi in ultimativni vrtnar na tem svetu. To poslanstvo mu je dodelila mati narava pred davnimi, davnimi časi … Je prava mala naravna tovarna, vse rastlinske odpadke in gnoj predela v naravni humus, v najboljšo zemljo. Oglejmo si njegovo delo pobližje: deževnik skrbi za obnavljanje zemlje in posledično za dobrobit rastlin. Ta čudodelnež nikoli ne spi (pozna le počitek brez spanja). Neutrudno zrači zemljo, njegovi izločki so polni različnih glinenih kompleksov, ki jo ohranjajo vlažno, najpomembnejši del njegovega poslanstva pa je zalagati rastline z najboljšim in najbolj popolnim naravnim gnojilom na planetu.
To so njegovi izločki, ki v pravem pomenu besede niso iztrebki kot v primeru drugih živali in človeka, temveč so nekaj veliko bolj kompleksnega. Deževniki namreč ne izločajo snovi, ki jih ne morejo prebaviti oz. predelati, temveč v svojih prebavilih iz organskih odpadkov in delčkov zemlje proizvajajo najkvalitetnejši humus in s tem vračajo zemlji, kar so ji rastline odvzele. Vse se porabi: narava v ne pozna koncepta odpadka oz. odpadek lahko postane samo nekaj, kar ji je preveč tuje. Deževnikovo črevesje je kemični laboratorij in tega laboratorija do danes še nihče ni uspel posnemati. Izločki poleg kompleksnih dušikovih, fosforjevih in kalcijevih spojin vsebujejo tudi glinene komplekse, encime, elemente v sledovih, povrhu pa še celo vrsto mikroorganizmov (od bakterij, plesni – gliv, enoceličarjev), ki zemljo oživijo in jih brez deževnikov ne znamo proizvesti. Zato je humus deževnikov dobil tudi ime živa zemlja ali živi humus.
